Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«. Zvezde, plini in medzvezdni prah sestavljajo okoli 10 do 20% mase galaksije. Galaksije drži skupaj gravitacijski privlak in telesa krožijo okoli njenega skupnega središča - jedra. Galaksije se »razvijejo« iz protogalaksij.
Galaksije so lahko pritlikave do deset milijonov (107) zvezd ali velikanske do bilijona (1012) zvezd. Galaksije lahko vsebujejo tudi več večkratnih zvezdnih sistemov, zvezdnih kopic in različne medzvezdne oblake. V opazljivem vesolju je verjetno več kot 100 (350[1]) milijard (1011) galaksij in 7 bilijonov (7 · 1012)[1] pritlikavih galaksij. Premeri večine galaksij so 1000 do 100.000 parsekov, galaksije pa so med seboj oddaljene milijon parsekov - megaparsekov. Medgalaktični prostor je napolnjen z redkim plinom s povprečno gostoto manj kot en atom na kubični meter. Večina galaksij je zruženih v jate, ki še naprej lahko tvorijo nadjate. Ti večji sestavi so v splošnem urejeni v plahte in vlakna, ki obkrožajo ogromne vesoljske praznine.
Temna snov verjetno sestavlja približno 90% celotne mase večine galaksij. Narave te snovi še ne poznamo dobro. Opazovalni podatki nakazujejo, da v jedrih nekaterih ali celo vseh galaksij ležijo supermasivne črne luknje. Verjetno so glavni vzrok za aktivna galaktična jedra, ki so jih našli v sredici nekaterih galaksij. Tudi naša Galaksija v svojem jedru gosti vsaj eno takšno telo.
