Voyager 1 je bil izstreljen v vesolje 5. septembra 1977 z namenom, da bi raziskal Sončni sistem. Carl Sagan (ameriški astronom, 1934-1996) je prepričal znanstveno skupnost naj sonda Voyager naredi fotografijo Zemlje, ko bo dosegla mejo Sončnega sistema. 14. februarja 1990,  po tem ko je sonda opravila primarno misijo, so nadzorniki NASA poslali sondi ukaz, naj se obrne in fotografira planete Sončnega sistema. Med 14. februarjem in 6. junijem je Voyager poslal tudi fotografijo, katera prikazuje Zemljo kot bledo modro piko (pale blue dot), komaj opazno v daljavi.

Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«. Zvezde, plini in medzvezdni prah sestavljajo okoli 10 do 20% mase galaksije. Galaksije drži skupaj gravitacijski privlak in telesa krožijo okoli njenega skupnega središča - jedra. Galaksije se »razvijejo« iz protogalaksij.

Astronomíja
(starogrško αστρονομία: astronomía < άστρον: ástron + νόμος: nómos - zakon o zvezdah) je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v Vesolju.

Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite (trabanti, sateliti, lune ali meseci), na zvezde (zvezde stalnice oziroma nepremičnice), na galaksije (megličaste zvezdne sestave, ki vsebujejo po nekaj sto milijard zvezd).